Šesto izumrtje Elisabeth Kolbert bi dala na seznam obveznega branja vsem srednješolcem, če bi šlo, pa tudi vsem odraslim. Predvsem tem, ki zanikajo obstoj podnebnih sprememb in se slepijo, da človeško poseganje v naravo nima nikakršnega vpliva na življenje okrog nas.
Kolbertova, sicer novinarka, se poda na največjo raziskovalno pot svojega življenja. Na raziskovanje izumrtja, ki se dogaja pred našimi očmi, izumrtja, ki ga povzročamo prav mi. Avtorica dogajanje živega sveta predstavi skozi posamezne »case«, zgodbe živih bitij našega planeta, ki so v zadnjih letih povsem izginile, ali pa so tik pred tem, da še poslednjič uzremo zadnji primerek. Elisabeth obišče številne inštitute in požrtvovalne raziskovalce življenja, ki ji žalostno opisujejo, kako narava pred njihovimi očmi umira.
Najbolj me šokira zgodba dvoživk. Žabo danes vidite le še tu in tam, drugih dvoživk pa v zadnjih letih najbrž sploh niste srečali, ali pač? Nič čudnega, saj se je po vsem svetu število dvoživk drastično zmanjšalo, z nekaterih delov sveta, kjer jih je prej mrgolelo, pa so praktično izginile. Zato se ob vsakem naslednjem regljanju, ki ga morda uspete slišati, za trenutek ustavite in si ga vtisnite v spomin. Morda ste ga slišali zadnjič.
Bolijo tudi zgodbe morja. O tem, kako izginjajo kilometri koralnega grebena. Kako morje preplavljajo meduze, ki iz okolice posrkajo še zadnje znake preostalega življenja. Kako se zaradi ogromnih količin ogljikovega dioksida nekateri deli svetovnih morij tako zakisajo, da se živa bitja ne uspejo prilagoditi, posledično pa se zastrupijo in umrejo.
Zgodbe ptic, ki so nekdaj gnezdile v milijardnih kolonijah, danes pa jih je le za vzorec … 13 poglavij, 13 zgodb, 13 težkih, bolečih zaključkov. Šesto izumrtje se iz poljudnega znanstvenega »poročila« stran za stranjo spreminja v grozljivko. Tako, ki ji ne moremo ubežati. Edina taktika je ta, ki smo jo že ubrali. Zatiskanje oči z upanjem, da se bo vse že nekako uredilo …
Delo je staro 6 let, naravno stanje pa se bojim, da ni nič boljše. Morda je celo še slabše. Iskreno upam, da ne. Sicer se bomo morali soočiti z novo realnostjo, življenjem po šestem izumrtju – a kdo zagotavlja, da ga bomo preživeli sami?
Če so ti naravovarstvene, nekoliko strokovnejše tematike bolj nepoznane, priporočam še Netflixovo serijo Our planet, ki zgodbo trenutnega dogajanja v svetu narave predstavi precej podobno kot Kolbertova.
Kommentare