Na Swimming lessons sem naletela malo slučajno, pa mi ni žal. Ni sicer pesniška zbirka povsem po mojem okusu, ampak nekaj v pesmih me je pritegnilo, da sem kar padla vanje. In ocenjujem, da ima Lili Reinhart z estetsko prekrasno zbirko res dobro možnost, da postane naslednja Rupi Kaur.
Pesmi so nežne, včasih bolj lirične, drugič bolj pripovedne. Nekatere tako direktne, da bolečina kar zareže, spet druge na neki abstraktni ravni, ki očara s prefinjeno izbiro besed. Na prvi pogled delujejo kot izrezki dnevniških zapisov, a imajo prav zato neko posebno kvaliteto.
Pesniška zbirka pooseblja stiske in veselja mlade ženske, ki se v svetu previsokih idealov sooča s porazi, izgubo identitete, mestoma depresijo, anksioznostjo in zlomljenim srcem. Žalostni verzi pesničinega prvenca jo dajo čutiti, a meni še lepši so tisti malo redkejši, skozi katere preko spominov prodirata veselje in sreča. Zdi se, kot da res bereš življenje post-najstniškega dekleta, razpetega med otroštvom in osamosvajanjem, ki je včasih skoraj "basic" in razvajeno otročja, včasih pa tako resna in razmišljujoča. Portret mlade ženske 21. stoletja, bi rekla.
Zbirka je minimalistična, ilustracije mehkih linij, poezija pa nežna, a hkrati tako zelo direktna.
Lili Reinhart je sicer igralka, poznamo jo iz Riverdale, ki se trudi opozarjati na resnost duševnih bolezni ter stisk, česar se dotakne tudi v svojih pesmih. Menim, je zbirka tudi krasno, nekoliko drugačno darilo ...
Zbirki gre, ko berem vtise na spletu, le en malce humoren očitek... "Od kdaj tudi popularna dekleta pišejo poezijo?“
Comments